iliterat

EKSLIBRISOVA KOLUMNA

Mira Sušić

Intervju

Ga. Mira,  z založbo Ekslibris sodelujete že štiri leta in zdaj prav 100. knjiga založbe Ekslibris pripada vam. Zanima me, kdaj in kako je nastala zgodba o zmajčku iz čarobnega gozda?

Zgodba o  zmajčku je nastala čisto slučajno, ko sem prebirala  zgodbo o hudobnem zmaju. Zakaj morajo biti vsi zmaji zlobni? Odločila sem se, napisati zgodbo o zmaju, ki je malce poseben in različen od že opisanih pravljičnih zmajev. Ljubljanski zmaj  je postal neke vrste simbol mojega drugačnega zmaja, ki ni ne grozen in ni strašen, ampak še majhen in dobrega srca. Tako je nastala knjižica o zmajčku iz čarobnega gozda, ki spoznava svet in raste kot malčki in otroci ter mladostniki.  Njegova zgodba je zgodba o odraščanju v gozdu, ki  ni strašen, ampak stvaren in domač  ter varen kotiček.

 

 

Od kod črpate snov za pisanje in zakaj ravno pravljice ter zgodbe za otroke?

 

Že dolga leta sodelujem z Radiom Trst A  in pišem pravljice za oddajo Pravljica za dobro jutro. Snov dobivam tako, da opazujem okolico, ljudi in živali ter spremljam dogodke v svetu.  Pri pisanju se zgledujem po ljudski tradiciji in avtorjih mojega  naroda in po tujih piscih.

 

 

Koliko knjig imate že napisanih in jih še niste izdali, kdaj ste začeli s pisanjem?

 

Pri založbi Ekslibris, ki je imela posluh  za moje pravljice, sem izdala več zbirk pravljic, ki jih je izvrstno ilustrirala urednica založbe.  Veseli me, da mi je uspelo sodelovati z njo in upam, da bova  sodelovali  tudi v bodoče tako plodno, kot sva doslej.

 

 

Živite v Trstu, kako je tamkajšnji knjižni trg naklonjen samozaložnikom?

 

Če je knjiga dobra, jo bralci lepo sprejmejo. Žal, v Slovenji  poznajo bolj malo novi val zamejskih piscev. Vsi poznajo velikane peresa,  kot so  na primer Alojz Rebula, Boris Pahor, Marko Kravos, manj pa  avtorje novejše generacije, ki so pred kratkim začeli s pisateljevanjem in se težko prebijejo na slovenski trg založništva.

Lepo bi bilo, če bi uveljavljene slovenske založbe prisluhnile tudi novemu valu iz tega konca in tvegale tiskanje del nepoznanih zamejskih avtorjev, kot je to z mojimi rokopisi storil Ekslibris.

 

Kašni so vaši knjižni načrti  v prihodnje?

 

Pravljičarstvo bo še v središču mojega pisanja. Rada bi se lotila tudi tistih tem, ki niso tako pogoste v slovenski mladinski  književnosti. Krutost  lahko prikažeš na primeren način, saj se mladina sooča z njo na spletu ali v televizijskih oddajah. Tabu teme pa niso preveč popularne pri nekaterih urednikih, ker predstavljajo izziv in tveganje za založbo, kritika pa naredi svoje. Talent lahko izgubiš, če nimaš posluha zanj.

INFO:  040 864 978, urednistvo@ekslibris.si