EKSLIBRISOVA KOLUMNA

iliterat

Samo Kreutz

Samozaložništvo pri nas 

1.del

Kot vemo iz zgodovine, so se po naših krajih motovilili Rimljani in jih tudi osvojili, toda pri nas niso ustanovili nobene od svojih založniških hiš. Ljudstvo, ki se je po propadu rimskega cesarstva naselilo pri nas, pa je naredilo napako in sicer, raje kot bi kaj sami zapisali, so pustili, da so ga drugi opisovali, zato v tistem času ni prišlo do nastanka omembe vrednih rokopisov. Kasneje je sicer napočila doba pismenstva in smo Slovenci končno le dobili nekaj fragmentov v domačem jeziku, omeniti velja Brižinske spomenike I-IV (okrog leta 1000), Rateški rokopis (1380) in Stiški rokopis (1428- 1440), vendar pa je na voljo premalo podatkov, da bi na tej osnovi lahko sklepali o avtorstvu, njihovi reprodukciji, ali celo o distribuciji.

Tako moramo na svojega pravega samozaložnika počakati vse do leta 1550, ko izideta prvi slovenski knjigi- Catechismus in Abecedarium. Kakor je znano iz zgodovine, je bil to Primož Trubar, in če se še spomnimo prvih delov članka, kjer je bilo poudarjeno, v kakšno nevarnost so se spustili takratni samozaložniki, za takšno početje povsem primeren človek, kajti bil je izjemno odločen in bojevit. Kot preostali protestantski pisci, je tudi on hotel svojemu »ubogemu, preprostemu, dobrosrčnemu slovenskemu narodu«, podariti izkušnjo branja svetega pisma v lastnem jeziku.

Rokopis je najprej poslal v Ljubljano deželnim stanovom, da bi gradivo pregledali ter odobrili, in ko ga je dobil nazaj, mu je bilo priloženo njihovo laskavo mnenje, z željo, naj z delom nadaljuje. A zapletlo se je, ko je pričel iskati tiskarno. Tedaj je namreč že bila v veljavi cesarjeva zapoved o cenzuri, ki ukazuje, da mora biti v vsakršni tiskani knjigi jasno zapisano, kdo je avtor in kraj, kjer je publikacija bila izdana. Tiskar, ki ne bi upošteval tega ukaza in bi edicijo tiskal brez dovoljenja oblasti, bi bil ob obrt. Zastran teh določil, Trubar zlepa ni uspel dobiti tiskarja, ki bi mu bil pripravljen natisniti knjigo. Najprej je poskušal v Nürnbergu, a neuspešno, potem se je usmeril v Schwäbisch Hall in spet so propadla njegova prizadevanja. Končno se mu je sreča nasmehnila v Tübingenu, kjer so mu jo tudi obelodanili. Ob upoštevanju doslej zapisanega niti ni čudno, da se jo je bal podpisati in tako v njej stoji, da je njegov Catechismus, delo prijatelja Slovencev (Ilirski Domoljub, oz. latinsko- Philopatridus Illyricus), postavil pa naj bi jo Jernej Škerjanec na Sedmograškem (Transilvanija v današnji Romuniji).

Vaše rokopise (poezijo in ostale tekste) sprejemamo na: urednistvo@ekslibris.si

I believe acustic - Sam Garrett
00:00 / 00:00

INFO:  040 864 978, urednistvo@ekslibris.si